Učinkovito upravljanje z obratnim kapitalom je ključno orodje za doseganje optimalnih ravni plačilne sposobnosti in prihrankov pri poslovanju.
O debelih kravah
V trenutnih ekonomskih razmerah, ko je gospodarska rast celo višja od 4% in se v naslednjem obdobju napoveduje podobno, ob enem pa je na voljo veliko poceni denarja zaradi kombinacije preteklega kvantitativnega popuščanja in nizkih obrestnih mer, se zdi pridiganje o uravnavanju obratnega kapitala in notranjih virov financiranja nepotrebno. Pa vendar. Verjamem in upam, da smo se kaj naučili iz preteklega 10 letnega obdobja.
Kaj je obratni kapital in zakaj ga je treba učinkovito upravljati?
Obratni kapital predstavlja razliko med kratkoročnimi (obratnimi) sredstvi in kratkoročnimi poslovnimi dolgovi. Pri čemer med kratkoročna sredstva štejemo kratkoročne poslovne terjatve, zaloge, denar in AČR; med kratkoročne poslovne dolgove pa kratkoročne poslovne obveznosti in PČR.
Z zmanjševanjem obratnega kapitala znižujemo potrebo po zunanjih virih in seveda na ta način tudi znižujemo stroške financiranja.
Pomembni področji obvladovanja obratnega kapitala v podjetju sta prodaja in nabava, ki z načrtovano prodajo, kreditno politiko, politiko izterjave in plačilnimi pogoji pri dobaviteljih opredeljujeta vezavo zalog, terjatev in obveznosti. Zaradi prepletenosti področij je pomembno, da vsi udeleženi, ki kreirajo navedene politike razumejo, kaj bo vsaka njihova poteza pomenila za podjetje.
Plastično zapisano je na strani kratkoročnih poslovnih terjatev potrebno poskrbeti predvsem za hitro in učinkovito izterjavo, na strani zalog, da se čimprej prodajo, na strani obveznosti do dobaviteljev pa, da so plačilni roki čim daljši.
Optimalna višina neto obratnega kapitala
Splošnega in vedno veljavnega odgovora kakšen je optimalen neto obratni kapital ni. Mora pa biti cilj podjetja skrajševanje časa vezave obratnega kapitala v poslovanju. Če poenostavimo želimo, da se denar vezan v poslovnem procesu od nabave do prodaje in poplačila terjatve čimprej »obrne«. Za učinkovito upravljanje z neto obratnim kapitalom bi morali zaloge in kratkoročne poslovne terjatve unovčiti hitreje kot nam zapadajo obveznosti. To bi matematično pomenilo, da imamo negativen neto obratni kapital – karatkoročne poslovne obveznosti so višje kot kratkoročne poslovne terjatve in zaloge ali drugače: plačilni roki, ki jih odobrimo kupcem so krajši od tistih, ki si jih izgovorimo pri dobaviteljih. Torej naši dobavitelji pomagajo financirati naše zaloge in terjatve zato ne potrebujemo dodatnega financiranja.
Seveda se ravno v trenutnih razmerah pojavi vprašanje: »Kaj je ugodneje?«, financiranje z dolgom ali t.i. notranjimi viri. Praviloma namreč za hitrejše poravnavanje obveznosti dobaviteljem prejmemo popuste. Če je rok plačila daljši prejmemo manj popusta. Torej kdaj se raje poslužiti financiranja z dolgom kot pa z daljšanjem plačilnih rokov pri dobaviteljih? Za eksakten odgovor je potrebno preračunati kakšen je strošek financiranja preko popusta s strani dobavitelja in kakšen s strani banke ter se na podlagi tega odločiti za ugodnejšo izmed opcij.
Ob nizkih obrestnih merah, sploh za uspešnejša podjetja, bi se dalo sklepati, da je financiranje z dolgom še vedno ugodnejše.
Čemu pridiga?
Kadar obratni kapital in poslovanje financiramo z dolgom je ključno vprašanje optimalne finančne strukture oz. razmerja med dolgom in kapitalom. Zaradi trenutnih nizkih stroškov dolga se podjetja seveda z lažjo vestjo poslužujejo večjega deleža financiranja z dolgom. Financiranje z dolgom ima za posledico višjo donosnost poslovanja in kapitala. Dve muhi na en mah torej. Da zgodba le nima samo lepe plati naj opozorim na t.i. »bankruptcy costs« (stroške tveganja stečaja), ki rastejo z višanjem dolga v strukturi financiranja, če se temu pridruži še višanje obrestnih mer (kar se postopno napoveduje) pa smo hitro lahko priča prezadolženosti in insolventnosti.
Mateja Ahej, finančna svetovalka pri Superior svetovalna družba